ODRPTO PRVENSTVO SLOVAŠKE (Bratislava)

1. dan 

Here we go again……oktobrska frekvenca turnirjev je na tako visoki ravni, da bom verjetno naslednji vikend obtičal zbegan z nemim pogledom v prazno in zgubljen taval v času in prostoru. Razen, če mi ne bosta kakšen dober jugo ali burja popestrila dogajanje!

Zbudili smo se v megleno jutro in imeli krasen zajtrk. Namestitev je neko povprečje, ampak za zajtrk so nas pa lepo presenetili z obilnim krožnikom toplega obroka, ki si ga je vsak sam izbral. Potem smo tekmovalno strategijo do potankosti dodelali kje drugje kot v shopping centru. Hja, nekam smo morali na kosilo!

In začeli smo dobro. Blaž je opravil prvo kolo, pri čemer sem ga videl iti v igrišče in ko sem naredil obrat v levo in drugega v desno, je že segel roko tekmecu v zahvalo za njegov čas. Zelo sem bil vesel tudi predstave Gala. Fant je naredil velik preskok v glavi od zadnjega turnirja pred 14 dnevi. Trudi se popraviti prijem in ga tudi popravlja, po pogovoru med nizi ga vidiš kako teži temu, da bi udejanjil dogovorjeno in obenem vse to počne srčno in z obilo volje in borbe. Vsekakor predstava, ki me navdaja z optimizmom, da mi ga bo kmalu uspelo potegniti v prave tehnične koloteke in potem za tega navihančka ne bo meja.

Pika in Jošt danes nista imela tekme in sta predvsem lovila formo v vseh igriščih med nizi in tekmami. Dan smo zaključili z zmago in porazom. Precej več kot v prvi tekmi je za zmago moral prikazati Blaž. Pomeril se je z mladim Čehom, ki je v letu ali dveh ogromno napredoval. Spomnim se ga, ko s ta bratom dvojčkom začela in oba sta imela precejšnje tehnične težave z držo loparja, ampak izjemno telesno sposobna. Zdaj ob letita kot nora po igrišču in sta precej neugodna, ampak proti Blažu je bilo to dovolj le za nekaj točk v nizu. »Pravo« tekmo pa je imel Toni, ki se je pomeril z Nemcem, ki je letos v Zagrebu premagal tudi Blaža. Toni je odlično začel in vodil do šeste točke. Potem pa kot bi se ustrašil vodstva in morebitne osvojitve niza. Začel je delati napake, kar je Nemec znal izkoristiti. Tudi v drugem nizu je Toni nadaljeval zadovoljivo. Tekmec mu je sicer pobegnil za nekaj točk, ampak Toni je vztrajal in vse je nekako viselo v zraku. V zadnjem nizu pa je bilo nekako preveč jeze v Tonijevi igri, kar je vedno slabo v squashu. To je botrovalo napakam, ki pa so Tonija še bolj jezile in potem se je vse to samo kopičilo. Škoda, mislim, da v tem trenutku sicer še ni na ravni, da bi takšnega igralca lahko premagal, bi pa lahko še več »pobral« iz takšnih tekem. To so namreč tiste tekme od katerih igralec dobi največ in zato je potrebno naučiti se potrpeti in iskati rešitve kako čim dražje prodati svojo kožo. Bi pa rekel, da je Toni zelo blizu ravni, na kateri je bil Blaž pred pol leta, kar je seveda zelo dober obet za nadaljnje delo in njegovo motivacijo.

Jutri bodo vihteli loparje vsi in gremo dalje.

2. dan

Dan smo nekako začeli s sloganom: Pri Piki nič novega. Namreč tudi druga tekmica se jo je ustrašila in posledično se ni prikazala v igrišču. Ni ravno to kar smo želeli, ampak bomo vseeno vzeli z obema rokama. Ma pa zelo matra, da bi izvedel kakšne to govorice krožijo o Piki, da se je tekmice na tak način izogibajo

Znova je imel konkretnega tekmeca Toni. Madžar je že v finalu v Beogradu proti Blažu dokazal, da zna igrati in biti neugoden tekmec. Sploh, če se prepusti igri in ne dela napak. S Tonijem sva pred tekmo imela video-analizo njegove včerajšnje tekme in upal sem, da bo nekaj od opisanega, prikazanega, razloženega…..razumel in posledično naredil korak ali mogoče dva v pravo smer. Pa mu na žalost to ni uspelo. Nekaj časa je v prvem nizu še potekalo kot sem mu povedal, da bo, potem pa je tekmecu enostavno »dovolil« preveč. Škoda, ker sta bila do polovice niza povsem izenačena. V drugem nizu me je kar nekoliko razočaral. Po pogovoru sem upal, da bo priklical sliko analize in zato igral bolje. Pa se je zasukalo v nasprotno smer. Kot bi vse napotke razumel povsem napačno. V tretjem nizu je Madžar že mislil, da je prečkal ciljno črto. Tako tipično za te fante. Toni je to znal izkoristiti, hitro povedel in ustvaril razliko, ki za tekmeca ni bila vredna borbe. V četrtem nizu se Toni ni znašel v igri, ki je Madžaru neprimerno bolj pisana na kožo. Toniju ostane razmislek zakaj dovoli, da se igra na način, ki bolj ustreza tekmecu.

Dobro voljo je v ekipo vrnil Jošt. V ponovitvi tekme proti domačinu iz lanskega leta je tekmo začel zbrano in predvsem v slogu letošnje pozitivne spremembe, ko gre v igrišče trdo odločen, da bo dal vse od sebe. Razlika med igralcema je bila majhna in Jošt je v finišu prvega in drugega niza dokazal, da se zaveda razlik med pametno in nespametno igro. Posledično je pospravil oba niza in imel ogromno prednost. V tretjem nizu je tekmec začel izkoriščati določene pomanjkljivosti v Joštovi igri, zaradi česar je bil Jošt prisiljen v garanje, kar je botrovalo precejšnji utrujenosti in slabšemu nadzoru nad udarci. V četrtem nizu je Jošt začel dobro in tekmecu onemogočil prihajati do prednosti, ki bi mu omogočala napad. V sredini niza je potem zapravil pridobljeno prednost in od te točke naprej je bila vsaka točka pomembna in noben igralec si ni uspel priigrati konkretnejše prednosti. V tie-brake pa je Jošt le uspel povezati vse niti in odigrati nekaj odličnih rallijev v seriji in zmagal 12:10. Super veselje, še posebej upoštevajoč, da še lani Jošt tekmecu ni bil kos.

Boljšo igro kot v Budimpešti je prikazala tudi Pika. Sicer proti dobri Slovakinji ni bilo realno pričakovati uspešnega rezultata, je bila pa igra boljša od tiste v Budimpešti. Večja odločenost pri udarcih, hitrejše gibanje in povezovanje udarcev v nekakšno celoto je Piki omogočalo, da je praktično v vsakem ralliju prišlo do igre. Zdaj bo potrebno čim prej narediti naslednji korak in to je zadržati žogo »živo« čim dlje časa in znotraj tega razumeti taktična načela o ustrezni izberi udarcev. Poznavajoč Piko sem prepričan, da bo trdo delala, da do tega pride čim prej.

JOŠT. Namerno sem napisal z velikimi tiskanimi. Ne, ni zmagal, ampak zame je zmagovalec. Še zdaj, ko pišem in je vmes minila že kakšna ura, imam izjemen občutek v telesu. Jošt v letošnji sezoni kaže izjemno podobo zrele osebe, ki zelo natančno ve kaj želi. Znova se je v tekmo spustil zavzeto in odločen narediti vse česar je v tem trenutku sposoben. Poljak, ki tudi na turnirjih višjega ranga prihaja precej visoko, je moral udarjati in udarjati, da je prišel do točke. Jošt je naredil kakšno napako ali dve, ampak tu se je tudi končalo in tekmecu ni želel ničesar podariti. Obenem se je dušil v garanju, vendar ni popuščal. Rezultat ni bil za trkat se po prsih, ampak Jošt ni prišel iz igrišča po 4 minutah. In to mu skušam vbiti v glavo že kar nekaj časa. Aleluja, pa sem dočakal ta dan! Potem sva se med nizom dogovorila, da bo skušal s tem nadaljevati in mogoče dodati še kakšno taktično. Imam dober občutek in Jošt dejansko nadaljuje. In ne samo to, dobiva občutek, da moje besede niso iz trte izvite in da je dejansko nekaj na tem. Ko igralec začne zaupati, potem se med igro odpirajo povsem nove dimenzije. In takrat lahko igralci naredijo velike korake. Ko je prišel po drugem nizu ven, je bilo v njegovem pogledu še več zaupanja in odločenosti, da bo šel do konca. In potem je v tretjem steklo. Jošt parira, Poljak ga poči, Jošt mu vrne, Poljak zastoka……dajmo Jošt, tudi on je samo iz krvi in mesa. Točka na točko, Poljaku nič jasno, napaka tu in napaka tam, Jošt v transu in imamo žogo za niz. Verjemite, ni ga igralca, ki bi dal niz. In tudi Poljak ga ni želel dati. Toda tokrat ta želja ni bila dovolj in Jošt je dobil tisto, kar se je pred turnirjem zdelo kot Jack Pot na evropski loteriji. Mater je to dober občutek. V četrtem je bil Jošt že malo v nebesih. Vmes se je malo spustil na zemljo, odigral rally al dva na polno, ampak vse skupaj mu je res pobralo vse in za kaj več, bo potrebno »kupiti še nekaj orodja«. Joj kako sem vesel za tega fanta.

Potem je na sceno stopil Blaž. V Budimpešti je res imel slab vikend. In vse zasluge za to si lahko pripiše sebi. Težava med drugim je po takem vikendu tudi v tem, da vse to opazuje tekmec in se s tem tudi hranijo. Zato so bila pričakovanja zelo mešana, ko je Blaž igral z Madžarom Nagyjem s katerim sta še lani bila hudo bitko v finalu takrat še v kategoriji U15. Blaž vidno nervozen, Madžari očitno gradili samozavest predvsem na slabi formi Blaža minuli vikend. Pa smo štartali. Ni moja navada, da rečem, da je bilo videti le enega. Ampak roko na srce, Blaž je Madžara dobesedno razkantal. Tako obupanega Nagyja in vse v njegovem taboru še nisem videl. Grozno je bilo v tisti nemoči najti karkoli, ker Blaž je igro v drugem nizu še stopnjeval in je bilo samo še huje. V zadnjem nizu je potem Blaž popustil in se je želelo ustvariti atmosfero nekakšnega preobrata, ko je Nagy povedel 5:1. Ampak to je bilo vse na račun Blaža, ki ga je malo biksal. Ko se je spet zbral, je bilo v trenutku 9:5 za Blaža in »game over«.

Piko za zaključek je naredil Toni, ki pa se je pomeril s tekmecem, ki ni bil v nobenem pogledu niti blizu Tonija in to je bil samo posel, ki ga je bilo potrebno rutinirano opraviti. Ah se spomnim, ko so drugi napisali podobno, ko so igrali proti našim. Zdaj pa res hodimo v malo večjih čevljih.

Zdaj si želim samo eno, ne dvoje. Mrzlo pivo in da bom jutri spet tako vesel, srečen celoJ

Aja, pa še naš zlati ljubček Gal. Nič od njega in vse od njega! Nič, ker danes pač ni imel tekme, vse  zato, ker je igral non stop in ga je bilo povsod dovolj in še več. Ravno ko to pišem, je prišel do mene in se ubožček zgrudil na ležalno peno. Frajer!

3. dan

Zbujamo se v turobno jutro s pošiljko oblakov, ki s seboj nosijo dež. Že vidim kaj me čaka na poti domov. Malo več jasnine se pokaže v centru, ko zadnji tekmovalni dan odpreta Pika in prva favoritinja domačinka Gallova. Slovakinja je fantastičen talent in vsi smo to opazili že leta nazaj, ko je bil celo lopar večji od nje. Pika je igrala dobro in naredila tistih nekaj sprememb, ki jih je sposobna in so terjali konkretne odločitve v njeni glavi. Ostalo že zdaj ima in zato je pomembno, da igralka naredit tisto česar je sposobna in kar se od nje pričakuje. Potem je lažje nadaljevati s treningi in razvojem, ki pa terja nova spoznanja in izkušnje ter potem trdo utrjevanje in izpopolnjevanje.

Takoj zatem je na svoj račun prišel Gal. Želi zakorakati v pravo smer, ampak mu tehnične ovire to onemogočajo. Se trudi, da bi odpravil, da bi popravil, ampak turnir in tekme, k nate streljajo z vsemi topovi, to ni ravno najboljši čas in prostor. Mislim, da je samo vprašanje časa, ko bo Gal ta pomemben premik v glavi naredil in potem bo njegova krivulja usmerjena zelo strmo navzgor. Osebno sem poln pričakovanja, da do tega pride čim prej, ker potem bo užitek Gala trenirati in gledati na tekmah.

Jošt je svojo tekmo odigral proti prvemu favoritu za zmago. Slovak je po tehnični plati v razredu zase in Jošt je imel kar precej težav že z branjem tekmečevih udarcev. In igrati pod takšnim pritiskom ni ravno »vroča čokolada« in posledično je Jošt naredil tudi kakšno taktično napako več kot bi jo bilo treba. Kasneje ga čaka še ena tekma in v tisti bo imel več možnosti za dokazovanje. In na začetku je kazalo zelo dobro. Proti Avstrijcu, ki je lani v Ljubljani premagal Blaža, je začel odlično. Povedel 8:1 in že sem pripravljal nekaj tistih kratkih napotkov, ki bi zadevo še pospešili. Pa se je vlak ustavil. Ustavil popolnoma. Kot bi kurjač vmes zaspal in bi se ogenj pogasil, lokomotiva je začela zgubljati potisk, Jošt pa kot upravljalec le še nemo in nekako nemočno opazoval kako ga tekmec dohiteva, potem prehiteva in kar nekako nerazumljivo je bilo, da ni zmogel spremembe tu in tam, ki bi mu omogočile pospraviti pomemben niz. Po tem se nikakor ni znašel in Avstrijec je kar prelahko prišel do zmage.

Sledilo je finale v U17 in Blaž v ponovitvi tekme iz Zagreba proti Nizozemcu. Začel je odlično, igral tekoče, mehko v gibanju, taktično ustrezno, tehnično na visoki ravni in tekmec je bil neprestano pod pritiskom. Vedela sva, da bo v nadaljevanju veliko težje, saj gre za izkušenega igralca, ki ima veliko tekem v nogah in to v okolju, kjer je vsaka tekma težka. Tako je tudi bilo. Drugi niz mesarsko klanje do šeste točke, potem pa je začel Blaž popuščati in tekmec čedalje bolj rinil v ospredje. V zadnjih točkah je Blaž popustil in če na tej ravni ne zadeneš kot rečemo »v nulo«, te ima tekmec na pladnju. V tretjem je skušal ostati zraven, vendar mu je zmanjkovalo natančnosti, tekmec se je razigral in v štartu pobegnil na 5:2. Pa se Blaž ni želel predati in prikazal vrhunsko igro, ki je tudi tekmeca nekoliko zmedla. Pa smo bili spet skupaj. Sledila je odločilna točka. Blaž je še vedno letel po igrišču, igral neverjetno, naredil vse in dobil žogo za zaključek. Potem pa nerazumljivo čakanje dokaj visoke žoge spredaj, ki bi jo bilo potrebno zaključiti v njeni zgodnji fazi leta. Blaž je razmišljal o dvojni žogi tekmeca, pustil žogo skoraj do drugega odboja in jo potem »veknil« v dilo. Po tej napaki je igral, ampak se ni več pobral. Ob koncu tekme je bilo tudi očitno, da Blaž telesno ni zmogel parirati in na tem bo potrebno delati do naslednjega turnirja.

Zadnja tekma je pripadla Toniju, ki je imel intenzivno tekmo z drugim bratov od pred dnevi omenjenih dvojčkov. Tekma krasna za oči, mogoče ne najbolj tehnično dovršena, nikakor pa ne lahka ali celo z mislimi o samoumevni zmagi. Ampak Toni je opravil dobro in ni dovolil, da bi se igralo več kot minimalno število nizov.

Po treh intenzivnih tednih turnirjev imamo zelo jasno sliko o tem kje smo dobri in kje šibki, na čem je potrebno delati in kako se bomo tega lotili. Časa bo dovolj, da zrastemo v vseh pogledih in pričakamo naslednje evropske izzive močnejši kot kadarkoli do sedaj. Upam si trditi, da so vsi ti, ki so bili v Bratislavi, polni izjemne motivacije, da z vsem naštetim s polno paro začnemo udejanjati že jutri. Madona bo pokalo

Goran Vučkovič

Končna razvrstitev:

• Dečki U17 (9 tekem)

2. Blaž Porenta

7. Toni Drašler

• Deklice U15 (9 tekem)

3. Pika Rupar

• Dečki U19 (6 tekem)

4. Jost Dolinar

• Dečki U13 (12 tekem)

10. Gal Ravnikar

Več si lahko ogledate na spodnji povezavi:

https://esf.tournamentsoftware.com/sport/tournament.aspx?id=3D52692A-677B-4DF5-98A7-1E510778BE2C