Odprto prvenstvo Avstrije 2018

Na Dunaju je od 23. do 25. junija 2018 potekalo Odprto mladinsko prvenstvo Avstrije v squashu (Austrian Squash Junior Open 2018), ki se ga je udeležilo tudi 14 slovenskih igralcev iz treh klubov – Lesce Bled, Škofja Loka in Konex. Na AJO je prijavljenih 165 igralcev iz 25 držav, med drugim tudi iz Savdske Arabije, Indije in ZDA

Prvi dan

Grde vremenske napovedi se na srečo niso povsem udejanjile in razen kratkega pasu v bližini Graza, smo imeli povsem normalne razmere na cesti. Tisto nesrečo pri Slovenski Bistrici pa smo obšli kot pravi izkušeni mački in glede na češko avanturo, se od nas drugega niti ni pričakovalo.

Ob prihodu v hotel smo imeli že tradicionalne zaplete na recepciji, ko ne vemo ali imamo prave sobe, ali imamo dovolj sob, ali sploh imamo sobe. Na koncu se sicer vse lepo izide, čeprav nekateri komaj zdržijo odprte oči v topli recepciji. Vsaj zebe nas ne!

Jutro z zajtrkom odpreva z Galom in uživava v miru, ki ga v naslednjih dneh ne pričakujem. Počasi se nama en za drugim pridružijo še ostali in kmalu je vsem jasno kdaj, kje in s kakšno miselnostjo. Po nekaterih manevrih organizatorjev se prvi v boj poda Blaž. Niti ne boj, kajti tekmec je predstavljal blago ogrevanje za Blaža. Enak scenarij sta spisali Manca in Pika, ki sta takoj zatem okusili razlike v odboju žoge med tem in našim igriščem. Potem se življenje obrne v drugo skrajnost, ki jo okusita najmlajša Lan (Podgoršek je sicer član Konexa, vendar ga imamo radi v naših vrstah) in Gal. Ker sta igrala istočasno in daleč narazen, smo razdelili moči. Lana tokrat nisem uspel videti in ker se mi je dokaj hitro pridružil pri gledanju Gala, sem predvideval, da prav veliko majic ni zamenjal. Pred tekmo skrbno opazujem ogrevanje Gala in z veseljem opažam nekaj novega, nekaj boljšega. Predvsem bekend deluje na neprimerno višji ravni in »glejga zlomka« tudi med tekmo uspe to dokazovati. Še vedno mu manjka nekaj, ampak razdalja do tam se signifikantno zmanjšuje. Ko uspe preživeti par z imenom »servis-retern«, je kot formula s povsem novimi »duracell-kami« in celo Dunajčani začutijo moč slovenske burje. Brrrrr, mraz!

Punci ogrejeta ozračje in nekoliko višjo temperaturo je bilo zaznati že pred tekmo. Iztok Mlakar bi znal reči: »Taku tu je, taku je tu«. Prvi niz nervozen in tudi slučajno ne na ravni, ki sta jo sposobni. Gledam obe v nekakšnem teniškem pogledu levo-desno, saj igrata ena zraven druge in maham kot dirigent, le občinstvo okoli me čudno glede, če je vse ok z mano. S časom le stuhtajo, da narekujem tempo dvema orkestroma oziroma solistkama. Manca se v drugem nizu znova zasidra v svoji miselnosti, češ, vse je že narejeno in moja prisotnost bi morala zadostovati. Madžarka kljubuje in to precej uspešno in drugi niz vse obrne. Kratek pogovor med nizi in spet imamo vajeti v rokah. Obe stopnjujeta igro in polfinale je pred vrati. Super, čeprav jutri bo trenutek resnice! Nadaljevala sta najmlajša in znova istočasno, čeprav je na Lanovem igrišču prihajalo do zamude in sem posledično lahko spremljal oba. Gal je začel slabo, nikakor se ni znašel. Potem je nadaljeval veliko bolje in bil povsem blizu niza. Vendar dve nepotrebni napaki in pri 7:7 se mu je ustavilo, kar je tekmec znal izkoristiti. V nadaljevanju je ponovno nekako zgubil stik in ni zmogel držati stika s tekmecem. To je predvsem zaradi težav z reternom. Če mu uspe priti v igro, je pravi užitek gledati najmlajše kako se podijo za žogo in skušajo prelisičiti drug drugega. Enako velja za Lana. Prvi niz je šel nekako hitro mimo. Potem sva rekla par besed in kadar je uspel prenesti v igro dogovorjeno, je dobil točko ali pa bil na zelo dobri poti, da jo osvoji. Najpomembneje pa to, da se je tega zavedal in dejansko skušal to narediti v vsaki točki. Več kot to ne moreš pričakovati. Vse ostalo se naredi na treningu. Glede na zmožnosti, ki jih ob velikem številu igrišč ponuja ta center, bom z obema naredil kakšen trening pred tekmo, ker na turnirju so otroci neprimerno bolj dovzetni za vsak nasvet in vsako namenjeno minuto. Mislim, kaj dela ta psihologija.

Nadaljeval je Luka in vrata za njim so se komaj dodobra zaprla in se je že zahvalil tekmecu. Hitro in brez bolečin, kot radi rečemo. Povsem drugače pa pri naslednji tekmi. Blaž se je pomeril z Izraelcem, ki so vedno neugodni tekmeci. Mislim, da življenje v tistem vojnem okolju dela vse te igralce nepopustljive borce. In nizko rasli Galteband ni bil nikakršna izjema. Nekaj čudnih sodniških odločitev na samem začetku tekme so borbenost in jezo tekmeca  hitro pripeljale do točke, ko glava ne funkcionira znotraj optimalnih okvirom in posledično je Blaž hitro odnesel prvi niz. V nadaljevanju pa kar konkretna borba za vsako točko. Blaž načeloma vedno bolje na začetku niza in nato nerazumljivo popusti in hitro zapravi ustvarjeno vodstvo. Vsekakor nekaj, na čem bo potrebno delati v prihodnje, kajti odlika najboljših je vsekakor ta, da prigaranega vodstva z lepa ne prepustijo. Pri vsem tem verjetno ni odveč omeniti, da je Izraelec v prejšnjem krogu odpravil Madžara, ki je v Budimpešti precej suvereno pospravil Blaža. Zdaj polfinale, pri čemer žreb Blažu ni bil najbolj naklonjen in se bo pomeril s prvim favoritom turnirja.

Še večja srhljivko je uprizoril Jošt. Ne toliko zaradi kakovosti tekmeca, bolj zaradi ekstremnega nihanja v Joštovi igri. Zanj je zaenkrat še vedno tipično prehajanje iz enega ekstrema v drug, iz popolne pasivnosti v totalno ekstazo. Ponujeno je tekmec zgrabil z obema rokama in na koncu je moral Jošt reševati precej izgubljen položaj. V določenih trenutkih odigra zelo lepo in človek upa, da bo s takšnim načinom igre nadaljeval, potem pa totalen preobrat in ne veš kaj bi si mislil. Škoda, da je izpustil cel teden treninga, kajti pred tem je res dobro in trdo treniral in na treningu kazal določene spremembe. Jutri ga čaka Poljak Wielgus, s katerim sta se pomerila že v Bratislavi in to bo tekma v kateri bo Jošt lahko pokazala ali je v vmesnem času naredil dovolj, da se takšnemu igralcu približa. Vsekakor več kot dovolj motivacije, da greš zgodaj v posteljo in se zjutraj zbudiš lačen, lačen vsega!

Drugi dan

Najstarejši in najmlajši sva znova začela dan skupaj in pri zajtrku dogovorila strategijo za današnji dan. Tekmovalni dan bo potekal skladno z letnicami, kar pomeni najmlajši prvi in tako naprej. Lan in Gal sta znova začela skupaj in tokrat v sosednjih igriščih. Lan v težavah, predvsem zaradi slabega reterna. Nikakor ne uspe nastaviti telesa v položaj, ki bi mu omogočal bolj agresiven zamah in posledično udarec. In tudi takrat, ko uspe spraviti žogo na sprednjo steno, je ta lahek plen tekmeca, ki ima povsem odprte možnosti za naslednji udarec. In potem se kalvarija nadaljuje naprej. Tehnični detajl, ki pa pomembno vpliva na igro. Gal se je pomeril s Poljakom, ki ga je na turnirju v Ljubljani po ogorčeni borbi premagal. Tokrat Poljak ni bil niti blizu osvojitve niza, kaj šele, da bi lahko resneje razmišljal o zmagi. Gal je dominiral od prve do zadnje točke in to je najboljši pokazatelj, da se igralec hitro premika na poti razvoja. Ena stopnička več v življenju in kakšen dober občutek. Gal je sicer hudomušno forsiral, da bi mogoče s pivom nazdravila temu uspehu, ampak sem prepričan, da mu je izraz na mojem obrazu dal vedeti, da bo na to stopničko moral počakati še nekaj časaJ

V nadaljevanju v moškem delu nismo okusili slast zmage. Luka proti še enemu Izraelcu ni zmogel poguma za konkretno borbo. Nekako se je potuhnil že na samem začetku tekme in samo ubogo pogledoval ven iz igrišča. Najbolj žalostno pri vsem je to, da je ves čas tekme imel dokaj aktiven rezultat in bi se lahko vse skupaj obrnilo tudi drugače. Ampak, če ne verjameš v nekaj, se to niti ne more zgoditi.

Izjemno tekmo smo gledali med Blažem in Madžarom Devaldom. Blaž je odlično začel in povedel 6:0, potem ga je Devald lovil, čisto na koncu tudi ujel in potem so odločale malenkosti. V tej igri je Madžar znal izkoristiti izkušnje in v ključnih trenutkih »prodal« udarec, ki ga Blaž ni anticipiral in kot bi mignil, ti prigarano zdrsne skozi prste v nepovratno! Rezultat je bil v drugem nizu ves čas na strani tekmeca, vendar se Blaž ni predajal. Še vedno smo gledali super predstavo, le Blaž ni uspel najti poti do konca in točke. Zadnji niz je bil zelo podoben prvemu in to je tisto kar sem čakal dolgo časa. Da bomo konkurenčni skozi celotno tekmo. Blaž je sicer kazal znake utrujenosti in včasih se je zdelo, da se bo prekucnil v prepad, ampak Devald ni mogel pospraviti žoge. Blaž je vztrajal in vztrajal in Madžar je moral na koncu žogo trmasto držati v igri, da se je Blaž zlomil. Ampak ob tem še vedno imel svoje priložnosti, vendar nekaj majhnih taktičnih napak so ga stale mogoče celo niza. Samo, kjer je en, sta lahko tudi dva!

Jošt je zaključil moški paket. Poljak mogoče ne na najvišjih obratih in Jošt je cel prvi niz uspel držati korak. Če v ključnih trenutkih ne bi vedno znova posegel ravno po tistih odločitvah, ki mu jih zaman želim izbiti iz glave, bi se lahko rezultat v prvem nizu zasukal tudi drugače. V nadaljevanju je tekmec dvignil tempo in to se je dokaj hitro poznalo v Joštovi igri, ki ni bila več dovolj natančna in iz točke v točko je Jošt čedalje težje ohranjal ravnovesje v igri. V tretjem nizu je tempo znova nekoliko popustil in Jošt je znova zadihal, toda številne majhne taktične napake mu ne dovolijo, da bi zaključek niza pričakal nekoliko manj utrujen in si s tem povečal možnosti za uspeh.

V drugem delu dneva je tekmo predčasno odigral Gal in na žalost izgubil in prav rad bi videl ali so obstajale možnosti za drugačen rezultat. V ženskih polfinalih do 15 let smo ostali kratki. Pika in Manca sta začeli s kratkim zamikom na sosednjih igriščih. Pika proti prvi nosilki ni imela objektivnih možnosti za zmago. Kar pa je ni odvrnilo od dobre predstave. Brezkompromisno se je soočila z igralko, ki ji je na zadnjem srečanju očitala pošteno lekcijo in gledali smo zanimivo igro. Madžarka ves čas spredaj, Pika ves čas nepopustljivo zadaj, toda vztrajno skozi vsako točko poizkušala priti bližje. Generalno gledano ji je absolutno veliko bližje kot je to bil primer v Budimpešti na začetku letošnjih mladinskih turnirjev. Na žalost pa ne morem podobnega trditi za Manco. Proti Niki z Bleda je verjetno prikazala najslabšo partijo v zadnjem obdobju. Nekako nezainteresirano, z minimalnim in-putom, ali ne zaupa lastnim sposobnostim ali kaj drugega, je težko reči. Vsekakor drži, da se na tak način zanesljive Nike ne da premagati in tokrat jo je Blejka odnesla ne samo s prepričljivo, ampak tudi z lahko zmago.

Ustrezen odnos je tudi na drugi tekmi pokazal Blaž, ki se je ponovno srečal z Madžarom Nagyjem. Včasih je po težki tekmi težko ohraniti zbranost in motivacijo na visoki ravni. Še posebno ob vedenju, da si boljši od tekmeca. Čeprav kakršna koli popustljivost se lahko hitro maščuje in če razlika med igralci ni velika, se lahko igralec znajde v izredno težkem položaju. In Nagy je dober igralec, ki izjemno »bere« igro in nima šibke točke. Nima tudi ekstremno dobre in ravno v tem grmu tiči zajec. Blaž se zaveda vsega tega in to ja dal vedeti od samega začetka ter tekmo zaključil z rezultatsko gladkih 3:0. So pa tekme tega ranga vse prej kot enostavne in Blaž je moral biti pri stvari skozi celo tekmo. Na žalost pa pri stvari ni bil Luka. Proti Hrvatu Cerovcu je bil povsem raztresen. Tekma je šla znova v 5 niz, ampak daleč od tistih njunih epskih dvobojev, ko smo vsi vzdihovali med in po vsaki točki. Ko začne igralec odkimavati po vsaki dobljeni in izgubljeni točki, potem ima takšna tekma povsem drugačen predznak in pasivno ali aktivno gledanje tekme postane vse prej kot užitek.

Naslednji je bil Lan. In lahko rečem, Lan je dočakal svoj dan! Pred tekmo smo trenirali, dobro smo se imeli in določeni premiki so bili instantno vidni. In fantu je bilo vse jasno kaj pričakujem od njega. Štartamo s tekmo, pa glava kima v pravi smeri (za tiste, ki so debelo pogledali, je to od gor na dol in tako vsaj 2x), ramena delajo v soji smeri, lopar ne dela v nobeni smeri in rezultat še najmanj v naši smeri. Ajoj, pa dajmo se spet malo pogovarjat, da vidim ali kimamo reda radi ali dejansko razumemo sporočilo. Pa dobim dokaj jasen odgovor. OK, rečem, potem pa dajva to še opraviti tam kjer to šteje. In Lan štarta, pa gre, pa gre še bolje, pa gremo do prvega, pa do drugega niza, joj in smo pri žogi za tekmo in ko vidiš tisti nasmeh na otroku, ko začuti, da je povsem blizu in začne resnično verjeti, da bo zmagal. In je! Ne sicer takoj, ker nasmeh ima lahko tudi svojo past in za nekaj točk se je Lan v to past ujel, potem pa le zaključil. Kakšna radost, kakšni užitki, ko gredo roke gor kot pri vseh olimpijskih zmagovalcih. Ja, zmaga je zmaga, ne glede na raven in mesto tekmovanja.

Dan je zaključil Jošt. V igri proti povratniku Milosavljeviću iz Hrvaške se v uvodnih dveh nizih ni znašel. Prepočasna in neustrezna odzivanja na igralne okoliščine so privedle do popolne dominacije tekmeca. V tretjem nizu je Jošt odigral po svojih najboljših sposobnostih in razmerja so se povsem obrnila. Gledali smo izenačeno tekmo in presenečeni Hrvat je popustil, kar je Jošt znal izkoristiti. V takšnih primerih mora igralec pričakovati tekmečev odziv. Po izgubljenem nizu vsak igralec teži k spremembam, bodisi taktičnim ali z večjim vložkom in pripravljenostjo garati dlje in bolj intenzivno. In na to je potrebno biti pripravljen, predvsem na začetku vsakega novega niza, kajti vsak niz je zgodba zase in smernice niza se najpogosteje tlakujejo na začetku. V primeru, da igralec odigra dobro in posledično ustvari rezultatsko prednost, se lahko sprosti, glava funkcionira na višji ravni in vse nekako steče v prav smer. Obratno velja za tekmeca, ki v teh letih najpogosteje odreagira taktično neustrezno, želi prehitro spreobrniti rezultat, kar ga vodi v dodatne napake, razlika v rezultatu se veča, igralec se jezi in telesno zakrči, začne dvomiti vase itd. Vse to mora igralec imeti v glavi in predelati v tistem kratkem času med nizoma in obenem prisluhniti še nasvetu ali dvema, da bodo vajeti le ostale v istih rokah. Vendar tudi, če igra in trenutno stanje niso ravno po našem godu, mora igralec hitro ukrepati. Najprej se mora zavedati kaj je privedlo do določenega stanja in potem iz nabora ukrepov znati potegniti tistega ali tiste prave, da »ostane zraven«, drži igro in rezultat in potem znova prevzame krmilo v svoje roke. To se včasih lahko zgodi dokaj hitro, odvisno od izenačenosti tekmecev, včasih pa je to proces, ki traja in v katerega mora igralec vložiti čas in vse ostalo kar sodi zraven. V teh opravilih pa smo še dokaj zeleni. Jošt in Luka se odzivata prepočasi, pogosto tudi povsem neustrezno in posledično delujeta izgubljeno. Obenem ne razumeta, da tekmec vse to zaznava in potem dobiva nov zagon, ki ga dobesedno ponese do višje ravni igranja. Enako morajo igralci razumeti, da so v tej »godlji« sami in morajo sami najti rešitev in pot iz težav. V to zanko se še vedno lovijo vsi naši igralci. Tudi tisti najboljši, nebogljeno kličejo na pomoč kar med tekmo, ko je vsem jasno, da ta pomoč ni dovoljena (pravila) in nenazadnje tudi ni možna, ker zaenkrat v squashu ne poznamo time-out situacije!

Jutri/danes gremo dalje. Blaž bo imel super tekmo za peto mesto, Pika in Manca bosta med seboj za nekaj časa ustoličile škofjeloško kraljico, Jošt bo imel naslednjega Hrvata, ki je po mojem mnenju boljši od včerajšnjega tekmeca, Luka se pomeri za tolažilno zmago, najmlajša dva pa bosta naš sonček, ne glede na razplet! All good fun.

Zadnji dan

Zaključni dan se bo odvrtel po letnicah. Lan in Gal znova ob istem času kot polovički sendviča, ločena sicer s steno in ne s »polči« in gaudoJ Super sta igrala. Tekmeca boljša, kar je očitno že pri ogrevanju, ampak otroci tega ne vedo. Pomembno je le tisto kar jim rečeš in, če se uvodnih nekaj točk srečno razplete, začnejo otroci verjeti v nekaj. Takrat so pripravljeni in sposobni narediti veliko korakov v pravo smer. In tega je bilo v njunih tekmah videti kar precej. Gal bi ob malenkostno večji prisebnosti v ključnih trenutkih odnesel zmago. Odločale so malenkosti. Tokrat se ni izšlo, ampak ta tekmec na naslednjem turnirju nima šans, v to sem prepričan. Lan je po slabem prvem nizu v nadaljevanju povsem obrnil ploščo. Vse večkrat in vse bolje mu je uspevalo narediti kar sva se dogovorila in potem je tudi sam uvidel, da zmore in da to prinaša rezultat. Po moje je bil še sam preveč presenečen nad dogajanjem in ga je to bolj oviralo pri osvojitvi niza kot sam tekmec. Ta dva potrebujeta samo dober trening in bosta hitro v kategoriji višje.

Letnice gredo naprej in tokrat je naneslo tako, da so Luka in ženski derbi potekali istočasno. Luka je nadaljeval v slogu vikenda. Ko zmaguje, ne ve zakaj zmaguje, ko zgublja, ne ve zakaj zgublja. Ko je štartal slabo, ga cel niz bilo nikjer, ko je štartal dobro, tekmec ni vedel in razumel kaj dogaja. Enostavno ne veš kako bi se lotil takšnega problema in kako bi se ga lotil. Velika uganka zame, ampak mislim, da bo največji delež pri razrešitvi te uganke moral kljub vsemu naredili Luka sam. Istočasno je na povsem drugem koncu potekal derbi med Manco in Piko, ki pa tokrat ni opravičil imena. Mislim, da je bila to njuna prva tekma, ki jo je Pika dobila brez izgubljenega niza. So na vidiku novi časi ali je bila to samo muha enodnevnica? Čas bo pokazalJ Vsekakor pa odlična nagrada za Piko, ki je več kot vzoren primer trdega treninga in neprestanega razvoja. Vse to je odlična popotnica za prihodnje delo, za katerega sem prepričan, da ga bo Pika še naprej pridno zalivala in 3. mesto na GP turnirjih ji lahko služi kot odlična motivacija.

V nadaljevanju pa tekma za v arhiv. Blaž za peto mesto proti naslednjemu Izraelcu. Zadnja tekma je pomembna, peto mestu je čisto nekaj drugega kot šesto, obenem pa utrujenost naredi svoje in igralci so že pošteno načeti in izžeti. V takšnih razmerah je najpomembnejša glava, ki mora pošiljati ustrezne signale. Če igralec samo z enim delčkom pomisli, da je utrujen, da je vseeno, da….ne vem kaj, je gotof!!! Blaž je začel nekako po ustaljenem ritmu, ampak to ni bilo dovolj. Izraelec je bil dober in napadel z vsem arzenalom in tega ni bilo malo. Preden se je Blaž zavedal razmer, je bilo niza konec. Blaž se nekoliko adaptira, najde višjo predstavo, vendar ni dovolj. Izraelec ima še vedno veter v jadrih in tudi na krilih prejšnjega niza forsira, ne pusti Blažu dihati. Nič kaj fini občutki. Blaž se upira, skuša dvigniti ritem še za stopničko, zapira igrišče, utrujenost dela svoje, ping in smo ob drugi niz. Ampak tokrat se je vse skupaj končalo v enakovredno igri in to je pomemben podatek. Potem pa se je kolesje začelo obračati. Resnici na ljubo tudi zaradi sojenja, pri katerem se je dekle povsem zgubilo in določene trivialne situacije odločila Blažu v prid. Nismo zadovoljni, ampak vseeno vzamemo in Blaž zniža zaostanek. Fanta nadaljujeta v izenačenem boju, poka na vse strani, Izraelec malo bolj napadalno naravnan, Blaž nadzorovano pobira, skriva žogo in čaka svojo priložnost v protinapadih in jih dočaka. Proti koncu četrtega sodnica znova stopi v ospredje dogajanja, ko se povsem zgubi z rezultatom. Takrat je še meni malo zavrelo, vendar se je potrebno brzdati, ohraniti mirno kri, ker razburjanja v takšnih okoliščinah ne koristijo nikomur. Fanta se složno dogovorita za 8:6 za Blaža in gremo dalje. Vrhunska igra in Blaž odigra prefinjeno in odlične odločitve mu dajo neulovljivo prednost in smo izenačeni na 2:2. Sledi zamenjava sodnika. In sledi nori niz. Oba odločena, da bosta šla do konca, nepopustljivo vztrajata in več kot očitno bo nekdo zmagal. S tem želim reči, ni napak, ni poceni točk, vsako si je potrebno prigarati in zaslužiti. Neodločeno kolikor se le da, niti milimetra med njima. 9:9 in 2:2! Potem Izraelec 10:9, Blaž vrne na 10:10, Blaž 11:10, Izraelec vrne 11:11, potem dvigne na 12:11 in Blaž ne dovoli slavja, 12:12. Verjemite, to ni šlo tako hitro, v določenem trenutku sem mislil, da se je čas ustavil. Neverjetno kako je takšen spektakel možno doživljati kot opazovalec zunaj igrišča. Za igralca je drugače, onadva sta v povsem svojem svetu, zunanjost pri takšni koncentraciji nima vpliva in se od njiju odbija kot bi bila viteza v svojih zaščitnih oklepih. Sledi znova Blaž, 13:12, pa znova izenačena na 13, potem pa je Blaž le uspel odigrati dve neverjetni točki in odnesel neverjetno zmago, po še bolj neverjetnem preobratu. Hudo!

Turnir je zaključil Jošt, ki je tokrat odigral več kot spodobno proti še enemu Hrvatu Krznariču. Dolgo časa je vztrajal v povsem enakovredni igri in temu je sledil tudi rezultat, pri čemer je Hrvat šele povsem na koncu uspel streti odpor Jošta. V nadaljevanju je Joštu nekoliko zmanjkalo energije in slabša taktična prilagodljivost kot odziv na te razmere je botrovala temu, da drugi niz ni trajal dolgo. V tretjem se je Jošt znova vrnil in bolje pariral tekmecu. Na žalost je proti koncu niza vedno toliko utrujen, da mu za konkretizacijo igre in rezultata vedno ponagaja tresoča roka. To je naloga za vmesno trenažno obdobje do naslednjega turnirja, do takrat pa »keep on squashing«!

Vule.